Orjaški ligenj na španski obali – je vzrok radioaktivnost ali hrup?

29 Jan Orjaški ligenj na španski obali – je vzrok radioaktivnost ali hrup?

1. oktobra 2013 je svet pretresla fotografija 9 metrov velikega in 180 kg težkega orjaškega lignja, ki je nasedel na španski obali (Kantabrija). Izkazalo se je, da je ligenj vrste Architeuthis dux, ki spada med največje nevretenčarje na svetu. Orjaški ligenj se trenutno nahaja v Morskem muzeju Kantabrije. Leto poprej je ekipa japonskih zoologov ujela orjaškega lignja v naravnem okolju približno 1000 km južno od Tokija. Ligenj vrste Architeuthis se je nahajal 630 m pod morjem. Leta 2004 je skupina raziskovalcev japonskega prirodoslovnega muzeja in lokalne organizacije za opazovanje kitov posnela fotografije lignja, slikanega pri napadu na nastavljeno vabo. Pri tem si je odtrgal 6 metrov dolg kos lovke. Isti skupini je dve leti kasneje uspelo posneti tudi video orjaškega lignja, ki se je ujel na vabo.

Znano je, da lahko orjaški lignji v dolžino merijo do 13 m, od tega velika večina odpade na lovke. Obstajajo tudi poročila o dvajsetmetrskih orjaških lignjih, vendar te trditve niso zanesljivo potrjene. Kot zanimivost velja izpostaviti oko orjaškega lignja, ki je veliko kot človekova glava, saj zaradi življenja v globinah svetlobo še kako potrebuje…

Zgodbe o orjaških lignjih so bile med pomorščaki razširjene že od davnine in so mogoče botrovale nordijski legendi o krakenu, lovkasti pošasti veliki kot otok, ki je lahko z enim napadom potopila ladjo. Govorice so podžgale tudi najdbe poškodb od lignjevih priseskov na ujetih kitih glavačih, ki so njihovi glavni plenilci. Opažanja živih osebkov so bila omejena na anekdote in do pred leti je bil veleligenj eden zadnjih predstavnikov megafavne, ki še niso bili fotografsko dokumentirani v divjini. Kljub temu je zadnja najdba na španski obali podžgala nekaj računalniških entuzijastov, da so s pomočjo fotomontaže ustvarili novico o najdbi lignja na kalifornijski obali, in ji kot vzrok pripisali nedavno radioaktivno sevanje v Fukušimi.

Kljub temu, da bi vzrok smrti »španskega« lignja težko pripisali radioaktivnem sevanju, pa se zdi bolj verjetna teorija, ki kaže na to, da je lignja poškodoval zvok. Na Tehnični univerzi v Barceloni je pred leti potekalo raziskovanje 87 glavonožcev (lignjev, sip in hobotnic), ki je pokazalo, da živali izredno slabo prenašajo že zvoke nizke frekvence (od 50 do 400 HZ). Vodja raziskave Michel André je namreč že takrat opozarjal: “Če že kratkotrajna izpostavljenost zvoku relativno slabe intenzivnosti pri teh morskih živalih lahko povzroči akustično travmo, bi vpliv visokointenzivnih antropogenih zvokov lahko imel še večji vpliv.« Z okvaro organa za ravnotežje se namreč zmanjšajo njihove zmožnosti za lov, beg in najdbo partnerja, kar posledično vpliva na prav vse življenjske aktivnosti. Za plovbo po morju ni dovolj le izpit za čoln, temveč zavedanje, da na morju nismo sami in da s svojo prisotnostjo vplivamo na ekosistem, ki ni samoumeven, saj se nekatere živalske vrste v njem nahajajo na robu preživetja.